Zgodovina kolesarstva na Dolenjskem

Zgodovina kolesarstva na Dolenjskem

Kolesa so se v zadnji tretjini 19. Stoletja pojavila tudi na Dolenjskem, zlasti v mestih in trgih, podobno kot v ostali Evropi. Kot že rečeno, je bil nakup koles precejšen izdatek, zato se je kolesarstvo tudi v Novem mestu najbolj razširilo med obrtniki, trgovci in državnimi uslužbenci, kar je razvidno iz imenika članov kluba dolenjskih biciklistov v Novem mestu.

Dr. Karl Grossmann je 1. junija 1897 sklical v gostilni Jelenc pri železniški postaji vse kolege bicikliste, da bi sestavili statut in ustanovili že dalj časa nameravani klub biciklistov. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 13 kolesarjev. Sklicatelj je poudaril, da so cilji kluba ˛razširjati in praktično uporabljati velociped z izleti in dirkami˛ in oživitev društvenega življenja. Sprejet je bil predlog, da se ustanovi samostojen klub in ne v okviru Sokolskega društva. Sestavili so pravila, ki so jih dali v potrditev državnim oblastem, in določili ime prvemu tovrstnemu klubu na Dolenjskem: Klub dolenjskih biciklistov v Novem mestu. Klub je imel redne, podredne in častne člane. 14. avgusta 1897 je bil sestanek v gostilni Karla Rozmana, kjer so tudi v naslednjih letih potekali vsi sestanki kolesarskega kluba. Na tem sestanku so izvolili predsednika kluba dr. Karla Grossmannna. Odborniki so bili: August Guzelj, Janko Sirnik, Ivan Krajger, Anton Hočevar, Anton Fabjna in Adolf Grom. Do leta 1918 je obstajala Slovenska zveza biciklistov in tudi dolenjski biciklisti so sklenili, da pristopijo k osrednji zvezi. Istega leta je bilo zgrajeno tudi prvo namensko kolesarsko dirkališče v Ljubljani in udeležba na slavnostni otvoritvi je bila ena prvih poti dolenjskih kolesarjev. Na prvem sestanku so so dogovorili tudi o znaku kolesarskega kluba, v katerem je bila za podlago trobojnica, na robovih pa napis imena kluba. V Krajčevi tiskarni v Novem mestu so natisnili sto pravil in sto vpisnic za klub. Do oktobra 1897 se je v klub vpisalo 65 rednih članov in 5 podrednih. Včlanili so se predvsem kolesarji iz vse Dolenjske, največ pa iz naslednjih krajev: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško, Žužemberk in tudi iz Ljubljane.

Dejavnost kluba je bila usmerjena k skupinskim izletom in prirejanju dirk. Prvo dirko so organizirali 26. septembra 1897 na prodi Krška vas - Šentjernej. Tu je tekmovalce čakalo ˛mnogobrojno občinstvo˛, med njimi veliko intelegentnega ljudstva in Novega mesta˛, igrala je novomesška godba in fotografiral Dolenc iz Novega mesta. Poročajo, da so posebno kmetje konjerejci zmajevali z glavo, gledali in začudeno računali na svojih urah, ko so zvedeli, da je zmagovalec porabil za 20 km dolgo pot le 35 minut. Na cilj je pripeljalo šest tekmovalcev: Bohinc, Drol, Urbančič, Kenda, Gustin in grom. Prva dirka Kluba dolenjskih biciklistov je v celoti uspela.

Na drugem občnem zboru 3. aprila 1898 so na pobudo predsednika Grossmanna sprejeli sklep, da se mora vsaj enkrat letno organizirati tekma in da se morajo kolesarji čimvečkrat pojaviti tudi zunaj. Veliko je bilo govora o sodelovanju na slavnostni otvoritvi novega novomeškega mostu, saj so kolesarji menili, da je kot naročen zanje, saj se izogne dveh hudih klancev. Otvoritev mostu je bila decembra tistega leta, a ni poročil o tem, ali so kolesarjem velikopotezni načrti o udeležbi na proslavi uspeli. V tem letu so organizirali svojo drugo dirko od Ribnice do Velikih Lašč. Prvi trije uvrščeni so bili Anton Benedikt, Franc Križman in Matko Malovič.

V letu 1899 so organizirali skupaj z Dolenjskimi Sokolom in Narodno Čitalnico ples v maskah v Novomeškem narodnem domu, ki je bil prvi narodni dom na Slovenskem sploh. Takrat je bil občni zbor v Jakčevi gostilni pri Brunerju (v današnji gostilni Breg). Dotedanji predsednik Grossman je povedal, da odhaja iz Novega mesta, zato so izvolili novega predsednika Antona Hočevarja. Po arhivskih podatkih je bil zadnji občni zbor tega kolesarskega kluba 14. aprila 1901, ko je bil za predsednika izvoljen Bohuslav Skalicky. Tedaj so se kolesarji želeli združiti z Dolenjskim Sokolskim društvom, a so ti združitvi nasprotovali z utemeljitvijo, da to nima smisla, daj so prav vsi člani Kluba dolenjskih biciklistov tudi člani Dolenjskega Sokolskega društva. Delovanje prvega kolesarskega kluba v Novem mestu je zamrlo predvsem zardi odhoda Karla Grossmanna iz Novega mesta. On je bil gotovo gonilna sila tega kluba.

Klub dolenjskih kolesarjev Novo mesto

Po letu 1918 je prišlo z novo državo tudi nov način organiziranja in povezovanja slovenskih kolesarjev. Ni bilo več enotne kolesarske zveze za vse slovensko ozemlje, pač pa je bila organizirana Kolesarska zveza Jugoslavije in znotraj te pododbori, seveda brez nacionalnih okvirov. To je bil čas stalnih sporov med pododbori znotraj slovenskega ozemlja, kar je oteževalo razvoj organiziranega kolesarstva, še posebej pa tekmovalnega pri nas.
V Novem mestu je bil ustanovni občni zbor Kluba dolenjskih kolesarjev Novo mesto 29. januarja 1922, pravila društva pa je potrdila Pokrajinska uprava za Slovenijo že 20. decembra 1921. V njih je zapisano, da je namen kluba razširjati in praktično uporabljati kolo in motor ter gojiti kolesarski in motorni šport. Klub naj bi prirejal izlete, dirke, vztrajne vožnje in zabave. Prvi predsednik novoustanovljenega kluba je bil Franc Retelj. 18. februarja 1922 so se udeležili zvezne kolesarske dirke Novo mesto - Šentjernej - Kostanjevica - Krško - Radeče - Zidani most - Celje. Novomeško društvo se je včlanilo pododbor Ljubljana - mesto, ki se je leta 1930 preimenovalo v Triglavski pododbor. Maja istega leta so organizirali dirko med Novim mestom in Karlovcem.

Iz leta 1932 je ohranjen podatek, da je imel občni zbor Kolesarski klub Novo mesto, na katerem so bili izvoljeni organi tega društva, kot predsednik Mirko Rutar, podpredsednik Franc Lakner, blagajnik Adolf Mavrovič in gospodar kolesarjev Jože Mežnaršič. Ni znano, ali je Klub dolenjskih kolesarjev iz leta 1922 deloval vsa leta in je prišlo le do preimenovanja k kolesarski klub Novo mesto ali je bil Kolesarski klub Novo mesto na novoustanovljen. Slednji je leta 1932 organiziral dirko na relaciji Grm - Gotna vas - Žabja vas - Kandija - Grm. V Sloveniji so leta 1931 delovale podzveze Ljubljana Sava, Celje, Maribor in Triglavska podzveza. V slednjo je bil včlanjen tudi novomeški kolesarski klub. Te podzveze so bile včlanjene v Kolesarsko zvezo Jugoslavije. Med slovenskimi podzvezami je neprestano prihajalo do sporov, še zlasti med obema s sedežem v Ljubljani. Zaradi neporavnanih finančnih obveznosti do Kolesarske zveze Jugoslavije je le-ta leta 1934 razpustila Triglavski pododbor, kar je prizadelo tudi Kolesarski klub Novo mesto. Kar šest klubov, ki so bili včlanjeni v Triglavski pododbor, je prenehalo delovati, med njimi tudi novomeški. Vendar po razpustu kluba ne moremo govoriti o popolnem prenehanju delovanja kolesarjev v Novem mestu in okolici. Samostojnega kluba res ni bilo, a so se kolesarji vključevali v telovadna in smučarska društva ter v Društva kmetskih fantov in deklet. Res pa se ni razvijalo tekmovalno kolesarstvo. Leta 1935 je bil na pobudo aktivnega športnika Matka iz Gotne vasi v Novem mestu ponovno ustanovljen lasten klub z imenom Kolesarski klub Dolenec. Člani so imeli skupinske treninge ob nedeljah in praznikih na cestah Novo mesto - Metlika - Karlovec in Novo mesto - Kočevje - Ljubljana. Vsako leto je klub organiziral klubsko prvenstvo na relaciji Novo mesto - Kostanjevica in nazaj, tekmovanje na krožni progi okoli Grma in gorsko prvenstvo do Vahte in nazaj. Izbrani tekmovalci so se udeležili vsako leto dirke na podutik, posamezniki pa so tekmovali tudi na dirkah v Zagrebu in Karlovcu. Najuspešnejši kolesarji Kolesarskega kluba Dolenc so bili: Lampe iz Šentjerneja, Hrastar iz Gotne vasi, Pečarič in Krevs iz Prečne in Maks Petrič in Novoega mesta. Klub Dolenc je deloval do leta 1941. Leta 1940 je bila ustanovljena Kolesarska zveza Slovenije, vendar je vojna vihra prekinila njeno delovanje že naslednje leto. Prva dirka po vojni je bila organizirana že leta 1945 ravno na progi Ljubljana - Novo mesto - Ljubljana. Kolesarska zveza Slovenije je bila ponovno organizirana leta 1948. Leta 1950 je bilo v Sloveniji po podatkih Draga Stepišnika 15 klubov.


Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike.
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki