Zgodovina kolesarskega kluba

Zgodovina kolesarskega kluba

Kar lepo število let po končani vojni je minilo, da so se v Novem mestu spet zbrali privrženci kolesarstva in ustanovili svoj klub. Ustanovni občni zbor je bil 18. maja 1972. Prisotni so se dogovorili za ime društva: Kolesarsko društvo Novo mesto. V upravni odbor so bili izvoljeni: kot predsednik Brane Ralijan, podpredsednik Adolf Mavrovič, tajnik Jože Majes, Blagajnik Anton Križan, propagandist Albert Lah, tehnični vodja Jenez Kump in član Damjan Damjanovič. Predsednik nadzornega odbora je bil Robert Romih, člana Milan Mrvar in Igor Lah. Osnovno usmeritev njihovega dela bi lahko razdelili na tri področja: organizacijske narave v zvezi z organizacijo kluba, ureditev prostorov in pridobivanje finančnih sredstev, organizacija množično - rekreativnih kolesarskih prireditev in seveda na področju tekmovalnega kolesarstva. V prvem letu delovanja je bilo delo usmerjeno v pridobitev in ureditev ustreznih klubskih prostorov, kar se jim je posrečilo. Od Občinske zveze za telesno kulturo Novo mesto so dobili 18. julija 1972 v upravljanje prostore bivše čolnarne na Loki. Ti so bili v zelo slabem stanju, a so jih kolesarji z veliko ur prostovoljnega dela in ob finančni pomoči zveze za telesno kulturi že do naslednjega leta uredili. Prvo klubsko dirko so organizirali že junija 1972. Avgutsta istega leta so pri zavarovalnici zavarovali naslednje tekmovalce:Franca Antončiča, Zdenka Antončiča, Mirana Štiha , Ivana Turka, Borisa Piletiča Franca Zrimška in Damjana Damjanoviča. Prvi trener tekmovalcev je bil Jože Majes, ki je bil leta 1965 mladinski prvak SRS in SFRJ in tudi pobudnik ustanovitve Kolesarskega društva v Novem mestu. Leta 1974 je imelo društvo 44 aktivnih tekmovalcev v štirih kategorijah. Največji problem v društvu je bil pomanjkanje strokovno usposobljenih delavcev v kolesarstvu, vendar se je stanje izboljševalo, daj je društvo redno pošiljalo svoje člane na izobraževanje trenerjev in sodnikov, ki jih je organizirala Kolesarska zveza Slovenije.

V letu 1975 so registrirali 14 tekmovalcev v treh kategorijah. V tem času si je klub s trdnim delom šele gradil ime in vrhunske tekmovalce, zato so ga redno pestile denarne težave. Kolesarstvo je drag šport že zardi nakupov tekmovalnih koles in prevozov na tekmovanja, da ne omenjamo rednih vsakodnevnih treningov. Iskanje sponzorja je v tem letu obrodili sadove, daj je tovarna Novoteks prevzela patronat nad društvom, zato so na seji izvršnega odbora društva 23. julija 1975 sprejeli sklep o preimenovanju društva v Kolesarsko društvo Novoteks Novo mesto. Uradna registracija preimenovanje je bila opravljena naslednje leto. Zaradi povečanega obsega dela so poleg predsednika izvolili tudi dva podpredsednika - enega za gospodarsko-materialna vprašanja, drugega za strokovno usposabljanje. Od leta 1978 do 1982 je društvo vodil predsednik Ježe Unetič. Leta 1979 je imelo društvo 13 tekmovalcev. V naslednjem letu so v okviru društva ustanovili veteransko sekcijo, katere naloga je bila predvsem organizacija redne rekreacijske vadbe za starejše kolesarje, kolesarke in pionirje, organizacija množičnih prireditev doma in udeležba na tujih tekmovanjih, načrtovali pa so tudi ustanovitev kolesarskih sekcij v različnih krajih Dolenjske, vendar sta bili ustanovljeni le v Straži in Šentjerneju. V osemdesetih letih je društvo zelo razširilo svojo dejavnost na organizacijskem in tekmovalnem področju. Organizacijska shema društva je bila naslednja: predsednik društva, tekmovalna sekcija, ki je imela gospodarski in tehnični odbor ter tajnika društva, veteransko-rekreacijsko sekcijo in druge sekcije. Uredili so zdravniško službo. Z mladimi kolesarji so delali štirje trenerji. Boštjan Kovači je vodil klub v letih od 1982 do 1983. Na skupščini Kolesarskega društva Novoteks Novo mesto 28. januarja 1981 je prišlo do ponovne reorganizacije društva predvsem zaradi širjenja društvenih dejavnosti in sistema financiranja. Društvo so finančno podpirale številne delovne organizacije in ne le Novoteks, zato so sprejeli sklep, da se spremeni ime društva spet v kolesarsko društvo Novo mesto, ki bo imelo nov način upravljanja. Najvišji organ je bila skupščina, njen izvršilni organ pa izvršilni odbor, gospodarski, tehnični in veteranski sektor ter disciplinsko komisijo. Izvoljeni so bili referenti za promet, zdravstveno varstvo, tisk in propagando. Spremenili so tudi znak društva. Klub je prijavil na Kolesarski zvezi za izdajo licenc 14 tekmovalcev. V začetku tega leta so v klubu ustanovili člansko vrsto z željo, da ima klub stalno člansko vrsto tudi v prihodnjih letih. Ker začnejo z aktivnimi treningi kolesarji že v starosti 11 - 12 let, se je pogosto dogajalo, da so se po nekaj letih naveličali trdega dela, zato so prenehali s kolesarjenjem ravno v letih, ko bi lahko dosegli najboljše rezultate. Pa tudi neurejen status tekmovalcev je botroval k večjemu osipu, kar je povzročalo težave zlasti pri sestavi članskih vrst. V tem letu je društvo dobili tudi prvo lastno vozilo od IMV Novo mesto.leta 1981 je sprejel dvoletni predsedniški mandat Andrej Andrijanič. V naslednjih letih so boljše rezultate dosegali v kategorijah turistov, mlajših in starejših mladincev, ni pa bilo dobrih rezultatov v članski vrstah. Vodstvo kluba je iskalo vzrok zlasti v pomanjkanju finančnih sredstev, kajti za razvoj vrhunskih kolesarjev so bila potrebna znatna finančna sredstva tako za tehnično opremo kot tudi treninge in udeležbo na dirkah.

Razmišljanja o boljšem financiranju društva v naslednjih letih, še zlasti pa vrhunskega športa, so privedla do ustanovitve Dolenjskega kolesarskega sklada in iskanja generalnega pokrovitelja. Ustanovna skupščina Dolenjskega kolesarskega sklada je bila 10. januarja 1984. Namen sklada je bili združevanje sredstev za vrhunski kolesarski šport na Dolenjskem. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Marjan Zupanc, izvolili pa so tudi desetčlanski izvršilni odbor in tri članski nadzorni odbor. V kolesarski sklad so pristopila podjetja, ko so želela finančno podpreti dolenjsko kolesarstvo, v zameno pa so kolesarji propagirali njihove izdelke ne vseh prireditvah, ko so se jih udeležili, v različnih oblika. Na vozilih društva, športnih oblačilih, kapicah, štartnih številkah, nalepkah, v biltenih, panojih in transparentih seveda v določenem sorazmernem deležu z višino prispevka. V letu 1984 je postal predsednik Kolesarskega društva Novo mesto Marjan Zupanc, ki je opravljal to funkcijo do leta 1990. V tem času je začela s tekmovanji tudi ženska ekipa Kolesarskega društva Novo mesto.

V letu 1985 je bila novomeškim kolesarjem zaupana organizacija prvega večjega mednarodnega kolesarskega tekmovanja pri nas sploh: balkanskega kolesarskega prvenstva. Prav v tem letu pa so prizadevanja okrog iskanja glavnega sponzorja društva obrodila sadove. Na izredni skupščini društva 24. junija 1985 se je Kolesarsko društvo Novo mesto preimenovalo v Kolesarsko društvo Krka Novo mesto. Med balkanskim prvenstvom je bil 4. julij 1985 tudi slavnostni podpis pogodbe med predstavniki Tovarne zdravil Krka in kolesarskim društvom. Državni organi so uradno registracijo preimenovanja izvedli v letu 1986. Tekmovalci novomeškega kluba so bili leta 1985 prvič člani članske A reprezentance Jugoslavije in tudi prvič nastopili na najtežji etapni dirki na svetu Berlin - Praga - Moskva - Varšava.

V letu 1986 je imelo Kolesarsko društvo Krka 66 tekmovalcev v šestih kategorijah. Trenersko delo so opravljali profesionalni in 6 amaterskih trenerjev. Stekli so pogovori o kandidaturi za organizacijo svetovnega mladinskega prvenstva v letu 1992 in o izgradnji dirkališča v Novem mestu, ki se prvič omenja v klubskem arhivu že v letu 1981. V naslednjem letu je bila v počastitev 100-letnice kolesarstva v Sloveniji razstava o kolesarstvu na Dolenjskem in cilj dirke ALPE-ADRIA na Glavnem trgu s prireditvijo. V tem letu je društvo pridobilo nove klubske prostore ob športne igrišču in organiziralo šolanje trenerjev v Novem mestu. V naslednjem letu sta se kar dva novomeška kolesarja - Sandi Papež in Jože Smole uvrstila v reprezentanco Jugoslavije za moštveno vožnjo na olimpijskih igrah v Seulu. V tem obdobju je pri pripravi kolesarjev na tekmovanja sodelovala skupina strokovnjakov različnih strok (zdravnik, psiholog, maser, mehanik itd). na mednarodnih prireditvah je dosegel največji uspeh leta 1990 Bogdan Fink. Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Angliji je zasedel tretje mesto v cestno vožnji. Dobri rezultati tekmovalcev so bili vsa leta spodbuda delavcem v klubu in dolenjskemu gospodarstvu za gmotno podpiranje kolesarstva v Novem mestu. Po osamosvojitvi Slovenije se je spremenila tudi organizacija kolesarskega športa pri nas, kar pa ni drastično vplivalo na delovanje Kolesarskega društva Krka. Društvo je želelo organizirati svetovno mladinsko prvenstvo že leta 1992, ko je klub praznoval svojo dvajsetletnico delovanja. Načrt se je uresničil štiri leta kasneje, kot tudi izgradnja dirkališča v Češči vasi, o katerem so novomeški kolesarji razmišljali že dobro desetletje prej.

Organizacija pomembnejših dirk Kolesarskega društva Novo mesto

V vseh teh letih je novomeško društvo organiziralo veliko društvenih in meddruštvenih dirk, precej dirk zveznega in tudi nekaj mednarodnega značaja. Predvsem zaradi pomanjkljive dokumentacije je na tem mesu nemogoče našteti vse te prireditve, zato omenjamo le pomembnejše in tiste, ki so postale tradicionalne. Že avgusta 1972 so postali organizatorji republiškega prvenstva kolesarjev v kategorija turistov na prodi Novo mesto - Draga - Dobrova - Šentjernej - Ratež - Novo mesto. Isto leto so začeli z občinskimi prvenstvi šol, na katerih so odkrili kolesarske talente. Leta 1973 so prvič organizirali dirko "Po dolini Krke". V naslednje leto seže začetek tradiconalne in pri Novomeščanih udomačene dirke Okoli Grma, ki poteka po krožni progi grmskih ulic s štartom in ciljem pred osnovno šolo Grm. 1975 je novomeško društvo organiziralo cestno prvenstvo SFRJ v treh kategorijah. V leto 1978 seže začetek ciklo-kros tekmovanj Po ulicah Novega mesta in spominskih dirk Memorial Milana Novaka, s katerimi je društvo želelo počastiti spomin na njenega tragično preminulega člana , ki se je ponesrečil 1. avgusta 1977 med treningom. Dirka se je vsakoletno organizirala za več kategorij. Nekaj let so vozili na progi Novo mesto - Vinica - Novo mesto, od 1983 dalje pa je sodila v mednarodno kolesarsko dirko za Veliko nagrado Krke, v sklop katere je štel tudi nočni kriterij Drska in dirka Okoli Grma. Leta 1983 je dirka Memorial Milana Novaka že potekala po progi Novo mesto - Otočec - Ratež - Novo mesto. Tekmovanja za Veliko nagrado Krke so v Novem mestu od leta 1983 dalje. Leta 1980 so organizirali 1. memorial 4. bataljona Cankarjeve brigade v Šentjerneju. Posebnost te dirke je bilo tekmovanje v parih. Čez tri leta je novomeški klub povabil kolesarje iz vse Jugoslavije , saj je Novo mesto gostilo člane, mladice in mlajše mladince na prvenstvu SFRJ na kronometer, naslednje leto pa ciklo -kros za prvenstvo SR Slovenije v vseh kategorija. In tako smo prišli so leta 1985, ki se ga ljubitelji kolesarstva na Dolenjskem še danes z veseljem spominjajo. Novomeški kolesarski klub je organiziral 18. balkansko prvenstvo v kolesarstvu za mladince in čalne, ki so se ga udeležile reprezentance Grčije, Bolgarije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Trajalo je od 4. do 7. julija 1985 v organizacije kolesarskih društev Novo mesto in Metlika. Bilo je več dirk, ko so potekale po že utečenih progah v Beli krajini in v okolici Novega mesta. Gledalce in domače organizatorje je najbolj razveselil Sandi Papež, ki je zmagal v posamični dirki članov na krožni progi Novo mesto - Otočec- Ratež - Novo mesto. Uspešno organizirano balkansko prvenstvo je precej pripomoglo k uspešni kandidaturi novomeškega društva za organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva v letu 1996. V letu 1988 in 1991 je bilo v Novem mestu prvenstvo Jugoslavije cikolkrosu. Prav tako pa je bil tu večkrat cilj večjih dirk, kot je bila Po Jugoslaviji in Alpe-Adria.

Množično-rekreativne prireditve

Že ob ustanovitvi Kolesarskega društva Novo mesto so bile v programi dejavnosti poleg tekmovalnega športa in organizacije samega kluba tudi prireditve množično-rekreativnega značaja. V mislih moramo imeti, da tedaj v našem mestu kolesarstvo še ni bilo poznano tao, kot je danes. Vse prireditve so opozarjale na prisotnost kolesarskega kluba v mestu, na kolesarjenje kot zdrav šport za vsakogar in klub si je tudi na ta način pridobival svoj krog privržencev in vzbujal zanimanje tudi pri mladih. Posamezne prireditve pa so bile namenjene tudi za pridobivanje finančnih sredstev. Vseh prireditev se je nabralo v teh letih kar precej, med pomembnejše pa so uvrščene sledeče. Vsako leto so kolesarji organizirali šolska tekmovanja, izlete s kolesi, spretnostne vožnje, šaljive polževe dirke itd. te prireditve so bile namenjene našim najmlajšim. Širše organizirana je akcija Kolo - zdravo telo, ki ima svoj začetek v letu 1974. Maraton Po partizanski magistrali je mednarodna dirka za rekreativce in je zaživela po letu 1980. Že naslednje leto je bila ustanovljena Dolenjska kolesarska transverzala, ki je namenjena kolesarjem, ki želijo na kolesu spoznati Dolenjsko in Belo krajino. Njene poti vodijo v pet smeri: od Novega mesta do Čateža, od Čateža mimo Krškega in po Mirnski dolini do Trebnjega, od Trebnjega preko Šentvida in po zgornji doline reke Krke do Dolenjskih Toplic, od tu dalje do Vinice in od Vinice do Novega mesta preko gorjanskega prelaza na Vahti. Kolesar, ki prevozi vse te smeri opravi približno 300-kilometrsko pot. Večkrat so organizirali tudi rekreativne vzpone na Bazo 20, Kolesarsko vigred na Dolenjskem za pionirje, konec osemdesetih let pa v povezavi s Hotelom Grad Otočec treninge z gorskimi kolesi. Toda na množičnih prireditvah se niso samo vozili na kolesih. Društvo je pripravilo tudi sejem športne opreme v osnovni šoli Grm v letu 1981, v svojem okviru je delovala tudi popravljalnica koles za vse občane, priredili so kolesarski ples v gostišču na Loki in vsakoletna srečanja na Gorjancih za svoje člane ob koncu sezone. Ena večjih prireditve kolesarskega kluba pa je bila vsekakor tombola, ki je bila 15. maja 1988 na novomeškem stadionu. Vsem prebivalcem so bile namenjene tudi prireditve ob zaključkih ali začetkih številnih dirk, ki so, potekale v Novem mestu.

Kolesarsko društvo v Novem mestu je v dosedanjih letih raslo tako po organizacijski kot tudi strokovni plati. Njegova zasluga je, da se je v tem času kolesarstvo na Dolenjskem povzpelo iz anonimnosti in postalo poznan šport v naši pokrajini. Res pa je tudi, da nudi Dolenjska in Bela krajina idealne pogoje tekmovalcem za treninge. Uspehi novomeških športnikov so gotovo udejanjene želja članov prvih kolesarskih klubov v Novem mestu.


Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike.
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki